Učenje. Sodelovanje. Opolnomočenje.

V tokratni blog so strnjena spoznanja in nove informacije, ki sem jih prejela 3. in 4. dan mobilnosti v šoli Ligo v mestu Aalst. Omenjena dneva sta bila namenjena temu, da spoznam belgijski izobraževalni sistem s poudarkom na izobraževanju odraslih in šole Ligo.

Besede v naslovu spletnega dnevnika Učenje. Sodelovanje. Opolnomočenje. lahko pravzaprav preberemo na skoraj vsakem promocijskem materialu šole Ligo. In po 4 dneh, ki sem jih preživela v šoli, lahko rečem, da te besede niso samo zapisane, ampak jih učitelji in zaposleni dejansko živijo. S projekti za udeležence in učitelje skrbijo za učenje. Prizadevajo si za vsakodnevno sodelovanje z udeleženci, med učitelji in tudi z ustanovami, društvi, kjer se zbirajo njihovi potencialni udeleženci. Učenje in sodelovanje pa imata za cilj opolnomočenje tako udeležencev kot tudi učiteljev.

V nadaljevanju povzemam 10 (zame) najbolj zanimivih stvari, ki sta jih z mano delila Ghislain in Stefanie:

1) V regiji (provinci), v kateri se nahaja mesto Aalst, je kar 6 šol Ligo. V Belgiji je 11 takih provinc in šole Ligo so povsod zelo številno zastopane.

2) Vse šole Ligo v Belgiji so med sabo povezane in imajo skupno administrativno osebje, oddelek za marketing in vodstvo.

3) V Belgiji tudi učitelje, ki so zaposleni v izobraževanju odraslih, financira država. Pa vendar so šole zanje plačane glede na to, koliko skupin imajo, koliko je v skupinah udeležencev, za kakšne udeležence gre (so nižje izobraženi, brezposelni), pomemben dejavnik pa je tudi to, koliko udeležencev dejansko zaključi izobraževanje.

4) Kultura šol Ligo je, da si učitelji delijo vse učne priprave in materiale. Vsi uporabljajo skupno platformo, kamor shranjujejo vse, kar pripravijo. Če določen učitelj zboli ali je dlje časa odsoten, ni zato nikoli težav z nadomeščanjem. Kajti učitelj, ki ga nadomešča, lahko dostopa do njegovih dokumentov, priprav in ve kje nadaljevati s snovjo in tudi na kakšen način.

5) Šole Ligo so prvenstveno namenjene nižje izobraženim, brezposelnim udeležencem, migrantom, ljudem iz socialnega roba. Ostali se v programe šole Ligo ne morejo vključiti, ampak jih preusmerijo na druge organizacije za izobraževanje odraslih, na t. i. CVO šole.

6) Vsi podatki so digitalizirani. Udeleženec se v tečaj, program vpiše z osebno izkaznico, iz katere je razvidno vse. Kakšna je udeleženčeva stopnja izobrazbe, ali je brezposeln ali zaposlen in katere tečaje točno je že obiskoval. Šoli ni potrebno zbirat ničesar o udeležencih.

7) Država 1xmesečno izvaja t. i. verifikacijo. To pomeni, da šolo nenapovedano obiščejo državni uradniki, ki na kraju samam (med tečajem) preverjajo, ali tečaj zares poteka, na kakšen način poteka in kolikšno je število udeležencev.

8) Med korono so izvajali projekt Cotelete (v prevodu pomeni kotlet :)), s katerim so na postopen in mehak način vpeljali online izobraževanje.

9) Od lanskega leta dalje pa izvajajo projekt DELI projekt. D... sustainable, EL.... e learning, I .... integrated). Projekt se ukvarja z dvema ključnima vprašanjema:

a) Kaj lahko kot učitelji naredimo, da so naša srečanja bolj zanimiva?

b) Kako lahko s takim načinom poučevanja digitalno opolnomočimo udeležence?

10) Učiteljem pri obogatitvi srečanj s pomočjo digitalnih tehnologij pomagajo s pomočjo t. i. sistema buddy (vsak učitelj ima enega učitelja prijatelja, ki mu pomaga na srečanjih) in sistema "co-teaching" (hkrati poučujeta 2 učitelja, od katerih je eden zelo vešč uporabe digitalnih orodij, aplikacij).