Digitalna vKLJUČenost

Že v včerajšnjem blogu sem zapisala, da je v Belgiji digitalno opismenjevanje odraslih nekaj, k čemur so zavezane različne institucije in ne samo organizacije za izobraževanje odraslih. Prav vse pa si prizadevajo, da se pri tem usmerijo v delo z najbolj ranljivimi ciljnimi skupinami, kot so migranti, brezposelni, revni. Zavedajo se, da jih bodo s tem opolnomočili in jim omogočili, da vključijo v digitalno družbo.

In kaj konkretno pomeni ta vključenost?

To, da zna posameznik plačati s pomočjo mobilnega telefona (ponekod plačevanje z gotovino sploh ni več mogoče) in da zna uporabljati spletno banko, kar mu omogoča cenejše plačevanje računov.

Pomeni tudi to, da si zna posameznik namestiti aplikacijo za dokazovanje evropskega zelenega potrdila ter jo zna potem tudi uporabljati.

Pomeni to, da zna posameznik kupiti karte za vlak preko interneta ali s pomočjo mobilnega telefona (karte, ki jih kupiš na avtomatu so ponavadi dražje).

To, da znajo starši uporabljati aplikacijo za spremljanje ocen otrok v osnovni šoli.

Potem pomeni to, da se zna pposameznik preko spleta naročiti k zdravniku.

In še bi lahko naštevala.

Ghislain pravi, da je v Belgiji vsakdo, ki ne zna narediti zgoraj naštetih stvari, ranljiv, prikrajšan in vedno rabi nekoga, rabi pomoč, da to uredi.

Zato je poslanstvo vseh učiteljev v šolah Ligo, da udeležence digitalno opolnomočijo, okrepijo njihove digitalne kompetence, in to ne glede na to, v kateri tečaj je posameznik vključen.

Da bodo pri tem še uspešnejši, so zasnovali nov koncept tečajev, ki jih imenujejo "real life situations" tečaji. Kot že ime pove, bodo pri izvedbi tečajev izhajali iz realnih situacij udeležencev, pri čemer bo poseben poudarek na digitalnem opismenjevanju. Naj navedem primer: v tečaju flamščine bodo obravnavali čim več realnih situacij, kot so na primer obisk zdravnika, sestanek na šoli ... in se ob tem učili jezika. Pri čemer pa ne bodo pozabili na dejstvo, da se je potrebno k zdravnikiu v Belgiji naročiti preko spleta, zato bodo udeležence (četudi so vključeni v jezikovni tečaj) naučili tudi to.

Sliši se sicer super, a kaj to pomeni za učitelja? To je bilo moje naslednje vprašanje. Ghislain mi odgovori, da se zaveda, da je to zelo težka naloga za učitelje, da pa kljub temu verjame, da je poslanstvo šole, da opolnomočijo udeležence v vseh pogledih. In ker vedo, da bodo učitelji pri takem delu potrebovali pomoč, so zanje pripravili poseben projekt, ki bo tekel vzporedno s pričetkom zgoraj omenjenih tečajev. V okviru projekta bodo izvajali co-teaching in na ta način učiteljem pomagali krepiti njihove lastne digitalne kompetence, jih navdušiti za poučevanje, osredotočeno na udeleženca in z vključevanjem digitalnih tehnologij, ter jim nanizati ideje, prakse, kako lahko izvedejo izobraževanje.

Bila sem navdušena in vem, da jim bo uspelo. Ključ za digitalno vključenost udeležencev je namreč digitalno vključen učitelj.