Koekjes

Danes sodelujem na sestanku vodstva šole. Ghislain mi razloži, da je belgijska navada, da na sestankih tudi nekaj pojedo, takoj za tem pa na mizo postavi "koekjes" (majhne prigrizke iz listnatega testa). Vsi si postreženo z njimi in atmosfere je takoj boljša.

Vodstvo šole sestavlja 6 oseb:

1) pedagoški koordinator;

2) koordinator za organizacijo tečajev;

3) koordinator za promocijo, outreach;

4) administrativni koordinator;

5) ter 2 direktorja (eden je manager v smislu zastopanja vseh Ligo šol v tej pokrajini nacionalno, drugi pa je direktor, ki vodi vseh 6 šol).

Srečujejo se enkrat na 14 dni in ravno danes so se prvič po dvoletnem obdobju srečali spet v živo. Prej so namreč njihovi sestanki potekali na daljavo.

Na sestanku sem ves čas. Po uvodnem pozdravu mi razložijo, da se bodo prvo uro najprej pogovorili o nujnih stvareh, nato pa bodo dali besedo tudi meni. Pogovarjajo se v flamščini, Ghislain pa mi vsake toliko kaj prevede. Načrtujejo aktivnosti do konca šolskega leta, to je do pričetka julija. Takrat se namreč vse šole v Belgiji zaprejo in se odprejo spet po 15. avgustu. Veliko diskutirajo o tim bildingu in o sistemu buddy.

Nato imamo kratek odmor za kavo. Sledi moja predstavitev našega zavoda UPI - ljudske univerze Žalec. Z njo spodbudim veliko zanimanja in vprašanj kar dežujejo. Ugotovimo, da imamo ljudske univerze nekaj, kar si želijo tudi Ligo šole. In kaj je to? Ljudske univerze lahko izvajamo celo paleto izobraževanj za odrasle - osnovno šolo za odrasle, srednješolske programe, tečaje, delavnice in projekta - medtem ko so v Belgiji šole pri tem omejene. Ligo šole smejo namreč izvajati samo formalne tečaje opismenjevanje, medtem ko lahko druge ustanove za izobraževanje odraslih v Belgiji (reče se jim CPO) izvajajo samo srednješolske programe in neformalne programe (ne pa tudi programov opismenjevanja). Pa še nekaj je, kar imamo v Sloveniji, v Belgiji pa ne. Imamo odličen sistem svetovanja v izobraževanju odraslih. V Belgiji tega ne poznajo, učitelji so tudi svetovalci. V pogovoru pa ugotavljamo, da se kljub razlikam srečujemo s podobnimi izzivi.

In eden najpomembnejših izzivov je, kako najbolj učinkovito doseči potencialne udeležence. Čeravno namen sestanka ni bil iskanje rešitev za ta izziv, se vsi strinjamo, da je najbolj učinkovit outreach, kar pomeni, da se mi približamo ljudem, bodisi skozi ustanove, v katerih so, bodisi gremo na mesta, kjer se ljudje zbirajo.

Ob zaključku sestanka pa ob že ne vem kateri kavi in ob kokjes takole sproščeno poziramo.